Slovenski trg iger na srečo se v zadnjih letih sooča s pomembnimi spremembami, ki jih prinaša digitalizacija in vse večja prisotnost spletnih platform. Analize kažejo, da se bo trg spletnih iger v Sloveniji do leta 2031 še naprej širil, pri čemer bodo ključno vlogo igrale mobilne naprave in vse bolj sofisticirana uporabniška izkušnja. Vse večja prodornost interneta in priljubljenost spletnih iger med Slovenci sta glavna gonilnika te rasti, medtem ko ostajajo izzivi povezani z regulatornimi omejitvami in konkurenco mednarodnih platform. Pomemben mejnik je bil dosežen januarja 2026, ko je v Sloveniji začel delovati prvi licencirani spletni kazino. Spletni casino je zaživel prek posebne platforme, s čimer je Slovenija prvič dobila uradno reguliran spletni casino. Do zdaj so slovenski uporabniki igrali predvsem pri tujih ponudnikih, ki delujejo na podlagi licenc iz drugih držav. Z zagonom domače platforme se je to spremenilo: spletni https://www.najboljsicasinovsloveniji.si ima sedež, upravljavca in koncesijo neposredno v Sloveniji, kar pomeni večjo preglednost in nadzor. Pri vzpostavitvi sodeluje z mednarodnim ponudnikom igralnih vsebin, kar omogoča dostop do certificiranih iger ob hkratni skladnosti s slovensko zakonodajo. Kljub temu ostaja izzivov veliko. Konkurenca mednarodnih platform, ki slovenskim igralcem ponujajo svoje storitve, je močna, regulatorne zahteve pa postavljajo visoke standarde za domače ponudnike. Prav zato je pomembno, da se slovenske igralce ozavešča o tveganjih in odgovornem ravnanju. Za tiste, ki iščejo pregledne in varne možnosti, so na voljo različne informacije, ki ocenjujejo licence, hitrost izplačil in bonuse. Priporočljivo je, da se pred izbiro spletnega casinoja seznani z vsemi pogoji in preveri, ali platforma deluje v skladu s slovensko zakonodajo. Medtem ko se digitalna ponudba iger na srečo v Sloveniji šele vzpostavlja, pa ima preživljanje prostega časa v tej deželi globoke korenine, ki segajo daleč v preteklost. Slovenija se ponaša z izjemno bogato dediščino pustnih šeg, ki so med najstarejšimi in najbolj priljubljenimi ljudskimi praznovanji. Pust simbolizira prehod iz zime v pomlad, prebujanje narave in obljubo obilja. Skozi stoletja so se pustni običaji prenašali iz roda v rod in postali nepogrešljiv del slovenske kulturne dediščine. Najbolj prepoznaven pustni lik je zagotovo Kurent, ki kraljuje na ptujskem Kurentovanju, največjem slovenskem pustnem sprevodu. Kurentovanje poteka od leta 1960 in je od leta 2017 vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kurenti s svojimi zvonci in značilno opravo simbolizirajo sile narave, ki preganjajo zimo – po izročilu srečanje s Kurentom prinaša srečo in dobro letino. Podobno bogate tradicije ohranjajo tudi v drugih krajih, kjer meščani za nekaj dni simbolično prevzamejo oblast nad mestom ali se pomerijo v izdelavi izjemnih lesenih mask. Te izjemne šege, skupaj s pustnimi dobrotami, kot so krofi in flancati, pričajo o bogastvu slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki živi še danes in povezuje preteklost s sedanjostjo.